Leše

Le slabe 3 km iz Prevalj leži v majhni kadunji na nadmorski višini 550 m – 675 m vas Leše.

Vas je razpotegnjena, hiše so strnjene ob cesti, na hribih pa v vencu obkrožajo vas kmetije Papež, Polesnik, Kresnik, Gutovnik, Pop, Kajžer, Ladra, Pristav, Praper, Hermonko, še više pa se dvigata in vabita pohodnike hriba Kal (1108 m) in Volinjak (886 m). Pravljično podobo okolja ustvarjata dve čudoviti gotski cerkvi iz 15. stoletja, ki stojita na hribu, cerkev sv. Ane in cerkev sv. Volbenga. Uganka je, zakaj na tako odmaknjenem delu kar dve cerkvi, komaj nekaj metrov narazen in iz skoraj istega obdobja. Le pripovedka morda odstira tančico skrivnosti.

Na Lešah naj bi bila dva samostana moški in ženski. Zato tudi dve cerkvi, ena z žensko svetnico sv. Ano in ena z moškim svetnikom sv. Volbenkom, celo skrivni rov naj bi povezoval samostana s cerkvama. Cerkvi sta se bogatili skozi stoletja, a lepota gradnje in fresk ohranja čas 15. stoletja. V času cesarja Jožefa II. bi skoraj prišlo do ustanovitve samostojne župnije pri cerkvi sv. Ane na Lešah, to je preprečil prošt v Dobrli vasi s poročilom, da na Lešah župnija ni potrebna, ker tu bivajo večinoma le oglarji, ki morajo itak pogosto hoditi v dolino po življenjske potrebščine. V Miru leta 1891 je mogoče ponovno zaslediti težnjo, da bi Leše imele svojo faro. Zapisali so “Nemogoče … Lješani še pogorele cerkve ne morejo popraviti, potem bi pa morali farovž in pokopališče zidati. Kje pa vzeti?” Tako Leše nikoli niso postale fara.

Z Leš izhaja najstarejši daljši zapis iz Mežiške doline Leški rokopis. Rokopis je iz sredine 18. stoletja, nastajal je med leti 1733 in 1761. V njem so teksti nabožne in posvetne vsebine.

Do 19. stoletja je bilo na Lešah le nekaj kmetij, ko pa je leta 1818 dunajski mestni uradnik Blaž Mayer odkril ležišča rjavega premoga in so leta 1820 začeli premog načrtno izkoriščati, so se Leše iz tihega zaselka razvile v močno delavsko središče. V obdobju delovanja leškega premogovnika je nastalo veliko novih stavb, hiš za delavce in uradnike, prva bolnica v dolini, restavracija, šola. Rudnik je uradno prenehal delovati leta 1935, a rudarji so kopali premog še vse do leta 1939.

Leše danes le še delno spominjajo na rudarsko preteklost. Ob poti do nekoč rudarskega kraja je obnovljen vhod v rov Franciscus, v središču vasi pa pozivalnica, bolnica, Čopova vila, Anin dom in spomenik rudarju, umetniški relief iz kamna. Danes Leše spreminjajo svojo podobo. Večje pridobitve zadnjih let sta novo poslopje podružnične šole (1982) in asfaltirana cesta na Leše (2005). V kraju deluje Kulturno društvo Leše, ki z zbiralcema starin na vasi ohranjajo preteklost poznejšim rodovom in radi pokažejo številne predmete in dokumente leške zgodovine. Leše se razvijajo v sodobno vas, ki pa s pridihom preteklosti ohranjajo identiteto kraja.

Pripomoček pri branju - ravnilo

Z miškinim kazalcem se pomikajte po strani in ravnilo vam bo sledilo.
Za izklop ravnila pritisnite tipko ESC ali na vrhu strani IZKLOP RAVNILA.