Materialni dokazi o življenju na območju Mežiške, Mislinjske in Dravske doline segajo v čas med tretjim in drugim tisočletjem pred našim štetjem, v čas srednje in pozne kamene dobe – neolita. Redki kamniti predmeti so edini sledovi prvih prebivalcev v naših krajih. Na Prevaljah so ohranjene sledi iz rimskih časov. Najstarejše ohranjeno jedro Prevalj predstavlja naselje okrog župnijske cerkve Device Marije na Jezeru. V ohranjenih pisnih virih je prvič omenjena leta 1335, vendar je cerkev precej starejša.
Prevalje so urbanizirano naselje ob reki Meži domala sredi Mežiške doline, kjer se ta najbolj razširi in ga obkrožajo Dolga Brda, Breznica, Stražišče z Brinjevo goro, na jugu Navrški, Temelnov in Riflov vrh, v ozadju pa zaokrožujeta slikovito podobo kraja in dajeta zavetje Uršlja gora in Peca. Ime Prevalje je baje latinskega izvora: Prae valle – Pred dolino (Podjunsko), druga razlaga je, da izhaja iz preva-la, čez katerega je nekoč vodila rimska cesta in tretja, da se je področje na desnem bregu reke Meže imenovalo Prewali, o čemer priča ohranjen katastrski zemljevid iz leta 1827. Staro mestno jedro predstavlja Farna vas, danes Na Fari, mesto pa tvorijo zaselki Glavarstvo, Perzonali, Stare sledi, Nicina, Prisoje, Ugasle peči, Na Postaji, Na produ, Polje, Zgornji kraj, Spodnji kraj, Ob Meži, Pod gonjami, Pri Brančurniku. Osrednji del mesta, Trg, je razpotegnjen vzdolž regionalne ceste, ki pelje proti vzhodu mimo Raven na Koroškem naprej v Dravsko in Mislinjsko dolino, na zahodu pa vodi mimo Poljane do Črne ali preko Holmca v Pliberk. S Prevalj vodijo poti na Leše, Šentanel in Strojno. V bližini regionalne ceste teče reka Meža, ki so ji v zadnjih stoletjih nekoliko spremenili strugo, nekoč je razmejevala katastrsko občino Farna vas in Prevalje.
Zgodovina Prevalj je pravzaprav zgodovina železarstva, s katerim se je uveljavilo ime Prevalje. Leta 1823 sta brata Rosthorn postavila cinkarno, čez dobrih deset let so se preusmerili v železarstvo, slavo pa so Prevaljam prinesle železniške tirnice in osi. Železarna Prevalje je bila do svoje ukinitve leta 1899 najmodernejša v tem delu Evrope.
Na Prevaljah je bila od leta 1919 do 1927 uprava in tiskarna družbe sv. Mohorja, ki je pribežala iz Celovca na Prevalje. Natisnili so 90 naslovov knjig v dva milijona izvodih. V osnovni šoli na Prevaljah je leta 1961 vzklila ideja o bralni znački prof. Stanka Kotnika in pisatelja Leopolda Suhodolčana. V centru Prevalj ohranja spomin na pomembne osebnosti Spominski park, kjer sta tudi pomnika železarstvu.
Kraj se je z zanimivimi stavbami razvil ob glavni cestni povezavi doline, na vzhodu stoji Brančurnikova gostilna, katero upravlja že sedmi rod. V starem jedru nasproti najstarejše Ahacove hiše še danes stoji Rebernikova kovačija, v lasti četrtega rodu Rebernikov. Nižje ob Flisovem potoku stoji hiša, v kateri je bila prva bolnišnica za železarje, desno ob njej Šašlova hiša, streljaj levo hiša Filipowskega, naprej gostilna Vaukan, v kateri je imela prostore prva pošta, nasproti njej Riflova gostilna, nekoč Čibronova gostilna, ena najstarejših v kraju. Na desnem bregu reke Meže, na Glavarstvu, stoji stanovanjska hiša, ki je bila nekoč namenjena vodstvu železarne, okrog katere se je širil velik park, v katerem je stal prvi javni spomenik v Mežiški dolini v čast Augustu Rosthornu. Na Starih sledeh je zanimiva večstanovanjska hiša, prvi delavski blok z elementi angleške arhitekture, ki je bil v času železarstva na Prevaljah zgrajen za delavce železarne in premogovnika Leše, Preganthauz. Med novejšimi stavbami stoji tik ob glavni cesti proti Ravnam na Koroškem med avtobusnim postajališčem in stavbo Koroške banke Družbeni dom, kjer ima prostore tudi Občina Prevalje, njemu nasproti zdravstveni dom, ob poti Na Faro se razteza poslopje osnovne šole s športno dvorano in športnimi površinami. Prevalje so 22. decembra 2005 postale mesto.